Obisk Moderna museet je prava poslastica. Sprehod do otočka Skepshollmen je že sam po sebi slikovit, pot do muzeja vodi čez most od koder se rasteza prelep pogled na staro mestno jedro Stockholma, Gamla Stan. Na vhodu v park, kjer stoji muzej, nas najprej pozdravijo abstraktne mobilije Alexandra Calderja. In že vemo, da bo obisk muzeja pobeg v čas, katerega so oblikovali mojstri kot je on.

Moderna museet se ponaša z eno najbolj unikatnih zbirk moderne umetnosti v Evropi, v kateri najdemo dela Pabla Picassa, Salvadorja Dalija, Henrija Matissa, Joana Miroja, Reneja Magritta, Kazimira Malevicha, Paula Kleeja, Andya Warhola, Rauschenberga, de Chirica, Piccabie in še mnogih velikih imen moderne umetnosti. Seveda so v bogati zbirki tudi dela švedskih in ostalih skandinavskih umetnikov 20. in 21. stoletja, od katerih ni mogoče spregledati slavnega norveškega slikarja Edvarda Muncha.

 

Čeprav moderna umetnost morda ni za vsakogar, tudi ljubiteljem včasih kakšen kos sodobnih ustvarjalcev poraja dvome, pa zbirka Moderne museet navdušuje z raznolikostjo v slogu, mediju in sporočilu in ne nazadnje s privlačnostjo umetnin. In ko smo že pri privlačnosti, v sklopu muzeja smo si ogledali še posebno razstavo avstrijskega arhitekta in oblikovalca, Josefa Franka, ki nas je čisto očarala.

Josef Frank, rojen leta 1885 v mestu Baden blizu Dunaja, ni le eden najpomembnejših avtrijskih arhitektov 20. stoletja, temveč je s svojim oblikovanjem tekstila in pohištva, pionir modernizma, ki še danes navdihuje oblikovalce po vsem svetu.

Josef Frank: Against design (Proti dizajnu) je najbolj obsežna razstava namenjena temu svetovno znanemu arhitektu in oblikovalcu. Prikazuje raznolikost njegovih del, od prelomnih arhitekturnih dosežkov do briljantnih vzorcev in bleščečih barv njegovega pohištva.

Eden ključnih mož v avstrijski arhitekturi in oblikovanju je leta 1933 zaradi naraščajočega nacizma zapustil Avstrijo in se z ženo preseli na Švedsko. Med leti 1939 in 1947 je bival in delal v Ameriki, nato pa se je vrnil v Stockholm, kjer je bil zaposlen kot oblikovalec pri Svenskt Tenn do svoje smrti leta 1967.

Večina Frankovih arhitekturnih del v Avstriji se je osredotočala na projekte socialnih stanovanj za delavske množice.  Ves čas pa je delal tudi za premožnejše naročnike, kot je bil projekt Villa Beer na Dunaju, zgrajena med leti 1929-31. Na razstavi spoznamo njene interiere, obenem pa še vrsto arhitektovih maket in projektov, pohištva in tekstila.

Večino svojih ustvarjalnih let na Švedskem je Frank posvetil notranji opremi in oblikovanju pohištva. Že leta 1934 je začel delati pod okriljem Estrid Ericson za Svenkt Tenn. Tej  legendarni švedski znamki je zapustil 2000 pohištvenih skic in 160 tekstilnih vzorcev. Razstava prikazuje nekatere unikatne risbe in skice za njegove najbolj znane vzorce, ki so danes zelo cenjen in drago prodajan dizajn. Njegova vizija je bila v popolnem nasprotju s tem, kar so ljudje poznali do tedaj – drzni kontrasti v barvah, materialih in odtisih, so mu prinesli mednarodno prepoznavnost.

Josef Frank je želel v svoje interiere vključiti oblike in barve narave, da bi le ti lahko dihali in izžarevali svobodo kljub svoji zaprtosti. Menil je, da bi preveč generični, standardizirani prostori ljudi še bolj uniformirali. Predstavaljal je bolj svoboden in umetniški slog in razvil svoj lasten tip modernizma, v katerem so bile vrednote udobje, domišljija in bogastvo barv.